Slovenščina sl

Zaradi ograje, ki je ni bilo

Sveča, ki je nastala zaradi ograje, ki je ni bilo

Rojstvo Plečnikove sveče

Prijateljstvo med arhitektom in pisateljem se je spletlo zaradi ograje, ki je nista postavila med svojima vrtovoma. Ali kot je prigodo slikovito opisal Fran Saleški Finžgar:

»Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.« (vir: Finžgar in Plečnik: Razstava o prijateljstvu)

Plečnikova sveča

Letos mineva 150 let od rojstva slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Mnogim se je vtisnil v spomin s svojim epskim delom Pod svobodnim soncem ali kratko povestjo Gospod Hudournik. Še dandanes so njegova dela med najbolj priljubljenimi v slovenskem prostoru.

Fran Saleški Finžgar je kot duhovnik služboval v Trnovem, v Ljubljani. Njegov trnovski sosed je bil znameniti arhitekt Jože Plečnik. Moža je povezovalo pristno prijateljstvo, tako da vrtne ograje med svojima vrtovoma nista ponovno postavila.

Plečnik je za 80. rojstni dan svojega prijatelja Finžgarja izrisal načrt za čudovit svečnik, svečarju Janku Steletu pa dal naročilo za prav posebno svečo, okrašeno z voščenimi odlitki lectovih modelov.

V svečarski delavnici na Glavnem trgu 16, v Kamniku, je bila shranjena prava zbirka lesenih lectovih modelov, ki so bili zelo natančno oblikovani in ročno izrezljani. V njih so do prihoda bolj priljubljenih in barvitih lectovih src oblikovali lectove kruhke. Ko je Plečnik ob enem svojih obiskov v Kamniku opazil lesene modele, se mu je porodila ideja, kako bi jih lahko na novo uporabili. Predlagal je, da bi se v modele vlival čebelji vosek, tako izgotovljeni odlitki pa bi se pričvrstili na svečo. Sveča bi združevala tako svečarsko kot tudi lectarsko obrt. V njej bi se prepletala funkcionalnost in opojno dehteči spomini preteklosti. Prvo tako svečo je svečar Janko Stele izdelal po naročilu za darilo pisatelju Finžgarju ob njegovi 80. letnici.

Darilo Finžgarju sveča in svečnik

Ideja prav posebne dekorativne sveče, v kateri se združita svečarska in lectarska obrt je v letošnjem letu torej stara že 70 let.